Laboratory for Dynamics of Machines and Structures 
Identifikacija polnega napetostnega tenzorja po polnem polju pri strukturah, vzbujanih prek podlage
 J. Šonc, K. Zaletelj and J. Slavič
Mechanical Systems and Signal Processing, p. 114786, 2026

download pdf   https://doi.org/10.1016/j.ymssp.2026.114786

Več raziskav na temo: vibration fatigue, optical methods,
Povzetek
Poznavanje polnega napetostnega tenzorja na površini vibrirajoče strukture je ključno za validacijo konstrukcije in za oceno dobe trajanja pri vibracijskem utrujanju, vendar obstoječe eksperimentalne metode omogočajo le točkovne ali nepopolne podatke o napetostih. Infrardeče kamere na osnovi termoelastičnega pojava omogočajo brezkontaktno merjenje površinskih napetosti po polnem polju, vendar izmerijo le prvo invarianto napetostnega tenzorja (vsoto normalnih napetosti na prosti površini, σxxyy). Posamezne napetostne komponente (σxx, σyy, τxy), ki so potrebne za popolno identifikacijo napetostnega stanja na površini, iz ene same termoelastične meritve niso določljive. V članku je predstavljena metoda, ki iz meritev s termoelastično kamero na strukturi, vzbujani prek podlage, identificira polje močnostnih spektralnih gostot (PSD) vseh ravninskih napetostnih komponent; demonstrirana je na tankih, izotropnih, kovinskih ploščah v adiabatnih pogojih. V prvem koraku se s karakterizacijsko meritvijo identificirajo hibridne napetostne modalne oblike, ki vsebujejo vse komponente ravninskega napetostnega stanja; pridobljene so z združitvijo meritev termoelastične kamere s poenostavljenim modelom končnih elementov po metodi SEMM. V drugem koraku, med obratovanjem pri širokopasovnem naključnem vzbujanju podlage, se odziv kamere projicira na te modalne oblike in razširi v PSD polnega napetostnega tenzorja. Metoda je eksperimentalno potrjena na vpeti aluminijasti plošči, kjer so identificirane prostorsko razločene napetostne PSD vseh treh ravninskih komponent (σxx, σyy, τxy). Prva invarianta σxxyy je po polnem polju izmerjena eksperimentalno, posamezne komponente σxx, σyy in τxy pa so rekonstruirane z eksperimentalno korigirano modalno ekspanzijo, ki ji razmerja med komponentami zagotavlja napetostna baza modela končnih elementov.
Authors

Raziskovalec

Jaša Šonc, doktorski študent

  Ladisk, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
  jasa.sonc@fs.uni-lj.si
  +386 1 4771 230
GScholar     jasasonc    

Asistent

Klemen Zaletelj, dr.

  Ladisk, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
  klemen.zaletelj@fs.uni-lj.si
  +386 1 4771 228
GScholar     klemengit    

Profesor

Janko Slavič, dr.

  Ladisk, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
  janko.slavic@fs.uni-lj.si
  +386 1 4771 226
GScholar     jankoslavic     jankoslavic        CV